Sevnica, občinsko središče

Sevnica je mesto, ter občinsko središče istoimenske občine v Posavju. Mesto Sevnica obstaja že preko šestdeset let, posavska občina pa je bistveno mlajša. Občina Sevnica šteje okrog osemnajst tisoč prebivalcev, ki so naseljeni na območju velikem dvesto dvainsedemdeset kvadratnih kilometrov. V grbu občine Sevnica je upodobljena lipa, vrh pa krasi oblika trilistne zidne krone. Podlaga ščita je modra, na vejah lipe sedita poljska škrjanca obrnjena navzven, gledata roti deblu. Zgodovina na tem območju je bogata, o tem pričajo tako arheološke najdbe kot tudi zgodovinske listine. Neme priče so številni objekti, sredi del mesta zaznamujta cerkvi svetega Florjana iz leta tisoč štiristo triinštirideset, cerkev svetega Nikolaja ter kip svetega Martina. Železnica je v mesto pripeljala leta tisoč osemsto dvainšestdeset, ter nehote preobrnila tok dogajanja. Zaradi pomanjkanja prostora v starem jedru, so železniško postajo zgradili izven njega. S tem pa postavili osnovo za nastanek novega dela mesta že pred prvo svetovno vojno. Po prvi svetovni vojni se je začela Sevnica močno razvijati, kmalu je postala najbolj razvit kraj v Posavju. Naravno bogastvo na tem območju je izjemno, izstopata predvsem avtohtoni rastišči rumenega sleča ter encijana. Rumeni sleč ali Rhododendron luteum, med domačini pa Azaleja, uspeva nad Boštanjem. S svojim cvetjem se baha v maju, velja pa za botanično redkost Evrope. Maja s kraljevsko modrino popestri rastišče na območju svetega Lovrenca na Okroglicami. Razkošen razgled v občini Sevnica nudi Lisca, poleg pogleda na vse strani nudi tudi možnost za letne in zimske aktivnosti, lahko pa je možno zgolj posedeti in uživati v izjemnem naravnem okolju. Zaradi izrednih naravnih danosti je verjetno najbolje občino Sevnica spoznati aktivno, peš ali s kolesom. Izletniških točk je več kot dovolj, nobena redkost ni ponovitev obiska ali postanek za daljši čas. Sevnica je območje z izjemnimi naravnimi danostmi, pomembnim kulturno zgodovinskim pečatom ter aktualnim izrednim globalnim zanimanjem .

http://www.mojaobcina.si/sevnica/

Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, lepota narave

Sveti Jurij v Slovenskih Goricah krasi lepota narave . Središče občine Sveti Jurij v Slovenskih Goricah je Jurovski dol , naselje z dva tisoč sto prebivalci. Poleg Jurovskega Dola pod občino sodijo še Malna, Spodnji Gasteraj, Srednji Gasteraj, Varda, Zgornje Partinje, Zgornji Gasteraj ter Žitence. Malna je naselje v občini Sveti Jurij v Slovenskih Goricah z dvesto tridesetimi prebivalci. Leži na prisojnem pobočju med dolinama Gasterajskega potoka in Globovnice. Spodnji Gasteraj je naselje na južnem koncu slemena Gasterajskega hriba. Od naselja Malna ga loči Gasterajski potok. Naselje je kot Gostiraj prvič omenjen leta tisoč sto petintrideset. O bogati zgodovini življenja na tem območju pričata tudi dve rimski gomili premerov osemnajst in sedem metrov, visoki dva oziroma pol metra. Srednji Gasteraj se nahaja vrh grebena, pod njim teče Gasterajski potok. Od središča občine Sveti Jurij v Slovenskih Goricah je oddaljen dva kilometra. Varda je naselje med Jurovskim Dolom in Zgornje Partinje. Naselje sestavljajo manjši zaselki na krčevinah, med njimi je speljana Jurovska cesta, ki povezuje Lenart in Jurovski dol. Zgornje Partinje ležijo v zahodnem delu občine Sveti Jurij v Slovenskih Goricah med dvema vrhovoma ter dolino Partinjskega potoka. V pisnih virih so Zgornje Partinje prvič omenjene leta tisoč dvesto dvajsetega leta, zelo pomembna pa je tudi listina iz petnajstega stoletja. Zgornji Gasteraj je naselje s sto petdeset prebivalci, ki se pretežno ukvarjajo z vinogradništvom, malim obrtništvom ter kmetijstvom. V naselju Zgornji Gasteraj se je leta tisoč osemsto dvajset rodil Peter Wallner. Bil je profesor na ženskem učiteljišču v Grazu, za zasluge v šolstvu je bil leta tisoč osemsto triinosemdeset odlikovan z nazivom cesarjevega svetovalca. Žitence so naselje v občini Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, ležijo na treh slemenih ob cesti Lenart Cmurek. Naselje je kot Syteinsdorf an der Welich prvič omenjeno leta tisoč tristo devetnajst. Sveti Jurij v Slovenskih Goricah je občina s čudovitim naravnim okoljem.

Več

Komenda, turistične znamenitosti

Komenda stoji na manjši vzpetini, kjer je svoj čas stala rimska postojanka . Turistične znamenitosti v naselju Komenda so raztresene po celotnem naselju, nekaj pa se jih najde tudi v drugih naseljih istoimenske občine. Zgodovina naselja je prvič omenjena v arhivskih zapisih iz Vetrinj, ki nosijo letnici tisoč sto sedeminštirideset ter tisoč sto štiriinpetdeset. Ob koncu trinajstega stoletja je omenjen hospital v naselju, najverjetneje je sodil v sklop posesti malteškega reda. Najbolj markantna stavba v naselju Komenda je baročna župnijska cerkev iz osemnajstega stoletja. Pod zvonikom cerkve se nahaja obnovljena stara kaplanija, v kateri je sedaj župnišče. Cerkveni trg zaznamuje rimski nagrobnik, na katerem je upodobljen relief delfina. Šmitova graščina je renesančna stavba v kateri je bil svoj čas sedež malteških vitezov, kasneje je prišla graščina v last družine Šmid. Na stropu graščine je letnica tisoč štiristo devet in devetdeset. Kamnito gotsko znamenje se nahaja na vrhu stopnišča na pokopališče. Znamenje je bilo postavljeno v začetku šestnajstega stoletja. Strokovnjaki predvidevajo, da je bila postavitev namenjena počastitvi spomina na staro cerkev. Pred gotska cerkev je bila postavljena na mestu, kjer je postavljeno kamnito znamenje . Ljudsko izročilo pravi, da so se na tem mestu ustavili Turki. Legenda pravi, da je bil vzrok udiranje tal pod kopiti konj. Znamenitosti naselja Komenda so še Glavarjeva bolnica, Beneficiatura, pokopališče ter cerkveni trg izdelan po Plečnikovih načrtih. V občini Komenda sodijo v sklop kulturne dediščine cerkev sv. Boštjana v Mostah, cerkev sv. Klemna v Suhadolah ter cerkev spreobrnjenja sv. Pavla na Križu. Številne so tudi kapelice in znamenja. Komenda je znana tudi po hipodromu in konjeniškem klubu. Konjske dirke se prirejajo do leta tisoč devetsto sedeminštirideset, klub je bil ustanovljen v začetku leta tisoč devetsto šestinpetdeset. Temelje hipodromu je leta tisoč devetsto petinpetdeset postavila prva kasaška štiristo metrov dolga steza. Komenda je naselje z bogato zgodovino.

Vrhnika in Argonavti

Vrhnika naj bi, kot priča stara legenda , ustanovili Argonavti. Po njej naj bi pod vodstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja. Ob izviru reke Ljubljanice so morali ladjo razstaviti, ter jo prenesti po kopnem do Jadranskega morja.

 Občina Vrhnika je njihovo ladjo upodobila v svojem občinskem grbu. Območje mesta je nudilo dobre pogoje za naselitev že v kameni dobim. V bližini mesta je bilo najdenih več izjemnih prazgodovinskih najdb. Med njimi je posebnost neolitski voz , natančneje njegovi ostanki. Pomembna najdba je tudi tabor kamenodobnih lovcev, reka Ljubljanica pa v svojih usedlinah zagotovo skriva še kakšno pomembno najdbo za prihodnost. V antiki je bila Vrhnika tržno in pristaniško mesto, znano pod imenom Navport. Ime je skovanka grškega poimenovanja ladje in latinskega pristanišče. Ime port se je do danes ohranilo v pogovornem jeziku na obalah Jadranskega morja. Pomemben pečat mestu so dali Rimljani, o njihovi prisotnosti pričajo odkopana rimska skladišča in ostanki utrjenega tržišča, ohranili pa so se tudi ostanki rimskega kastela. Območja nad mestom Vrhnika pa skrivajo ostanke zidovja in stražnih stolpov iz sklopa Rimskega limesa. Zgrajen je bil ob koncu tretjega stoletja, omejeval je meje provinc Italije in Panonije. Potekal je od Trsata na Reko, preko Notranjske do Hrušice, med Logatcem in Vrhniko. Služil je predvsem obrambi pred barbarskimi vpadi.

V srednjem veku je bila Vrhnika razdeljena na ti jedra z imeni Hrib, Vas in Breg. Hrib so naseljevali obrtniki, predvsem usnjarji in čevljarji, Vas je bil stanovanjski predel z obrtniki nižjega sloja, Breg pa je bil elitni del. V njem so bile trgovine, prebivalci pa so bili bogataši in višji sloji obrtništva. Ob koncu devetnajstega stoletja se je v mestu Vrhnika rodil prvi slovenski poklicni pisatelj Ivan Cankar, za mnoge ljudi njen najbolj znan prebivalec. Vrhnika je mesto z več kot osem tisoč prebivalci.

Več