Hujšanje je posledica izobilja .
Izobilje je danes prisotno na mnogih področjih. Prehranjevanje je ena izmed njih. Sodoben vsakdanjik je hiter in aktiven. Zaradi te lastnosti prehranjevanje ni več takšno kot nekoč. Za pripravo hrane si je človek v preteklosti vzel veliko več časa. Hrana se je pripravljala več ur. Hkrati pa ej bila hrana tudi bolj naravna ter bolj skromno odmerjena. Danes imamo v veliko primerih izobilje na vsakem koraku.
Poleg bogate izbire, so tudi razne ne najbolj koristne snovi v izobilju. Hujšanje nastopi takrat, ko se izobilje prelije čez rob dopustnega. Za hujšanje smo že vsi slišali. Hujšanje poznamo tudi preko lastnih izkušenj. Vsako hujšanje je zgodba zase. Izkušnje, ki jo osebe imajo s hujšanjem so lahko dobe ali manj dobre. Dobro je predvsem hujšanje, ki ima dobre rezultate na dolgi rok. Kratkotrajni učinki so za hujšanje značilni, vendar se velikokrat izkažejo okt manj koristni. Mnogi kratkotrajni učinki v nadaljevanju vodijo do ponovne povišane telesne teže. Zato je bolje razmišljati o dolgoročnih učinkih hujšanja. V ta namen je potrebno korenito spremeniti prehranjevalne navade, ter jih sprejeti kot nov način prehranjevanja. Stare navade je potrebno opustiti in jih imeti kvečjemu v spominih. Dobro prehranjevanje se začne z redno prehrano. Hkrati mora biti prehrana zaužita takrat, ko je potrebno. Pri vsakdanjiku, ki je konstanten v aktivnosti in se slednje ne spreminjajo veliko, je mogoče uvesti urnik. V primerih, ko aktivnosti niso vedno enake, pa so potrebne večje ali manjše prilagoditve. Odvisno seveda od aktivnosti.
Človek, ki ima konstanten urnik se lahko ravna po času. Tisti, ki ima bolj spremenljive aktivnosti, pa se mora ravnati po njihovih značilnosti. Večja fizična aktivnost zahteva več hrane, saj lahko le tako dobi ustrezno energijo. Prehranjevanje mora v tem primeru aktivnosti primerno zagotavljati energij.
Hujšanje se v tem primeru ravna po potrebah, ki so časovno zelo različne.
http://fidimed.si/strokovni_clanki/presnova/22/debelost_in_hujsanje/
Prikaz objav z oznako zdrava prehrana. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako zdrava prehrana. Pokaži vse objave
torek, 23. junij 2015
sreda, 20. maj 2015
Vlaknine, zdrava prehrana
Vlaknine pomagajo, da zdrava prehrana dosega svoje koristne učinke.
Koristni učinki so vse dobre lastnosti, ki jih vlaknine omogočajo. Vlaknine najdemo v različnih živilih. Kruh je bogat z vlakninami. V izdatnih količinah ima vlaknine polnozrnat kruh, nekaj manj črn in bel kruh. Poleg tega vlaknine najdemo v rižu, testeninah in piškotih. Vlaknine vsebujejo tudi stročnice. Žita imajo tudi bogat prispevek.
Vlaknine se nahajajo v ovsu, ržu, ječmenu, ajdi in drugih žitih. Zdrav človek mora vlaknine uživati skupaj z vsemi drugimi koristnimi snovmi. Slednje dobi v zdravi prehrani. Zdrava prehrana ni le energijsko ustrezna, imeti mora tudi nekatere druge koristne učinke. Poleg tega mora biti zdrava prehrana količinsko in časovno ustrezna. Količinsko ustrezna prehrana je takrat, ko zagotavlja dovolj koristnih snovi. Časovno ustrezna prehrana pa se nanaša na optimalen čas zagotavljanja vseh koristnih snovi. Hrano človek po zaužitju začne preko prebavnega procesa izkoriščati. Za hrano je značilno, da ima različne učinke na prebavni proces, hkrati pa prebavni proces različno izloči koristne učinkovine. V nekaterih primerih gre za hiter izkoristek, v drugih primerih je proces izločanja koristnih snovi daljše. To je zelo pomembno za optimalno prehranjevanje. Zahteve človeka so v različnih primerih drugačne. Najbolje so s tem seznanjeni ljudje, ki imajo povečane zahteve prehranjevanja. Povečane zahteve se kažejo v tako količini kot kakovosti. Ljudje, ki fizično več gibajo, imajo večje zahteve od oseb, ki manj fizično gibajo. Za zaznavanje potreb načeloma veljajo določena pravila, najbolje pa je, da jih človek sam odkrije.
Pri ljudeh, ki imajo večje energijske potrebe se zaznavanje največkrat osredotoča na pomanjkanje vsega potrebnega za izvajanje točno določene aktivnosti. Še bolj pomembno pa je, da se zaloge obnovijo preden nastane pomanjkanje. Na ta način je zagotovljena nemotena oskrba z energijo. Zagotavljanje energije lahko poteka po časovnem urniku. Ko se ga človek nauči je samoumeven. Vlaknine nudijo mnoge koristne učinkovine.
Vlaknine se nahajajo v ovsu, ržu, ječmenu, ajdi in drugih žitih. Zdrav človek mora vlaknine uživati skupaj z vsemi drugimi koristnimi snovmi. Slednje dobi v zdravi prehrani. Zdrava prehrana ni le energijsko ustrezna, imeti mora tudi nekatere druge koristne učinke. Poleg tega mora biti zdrava prehrana količinsko in časovno ustrezna. Količinsko ustrezna prehrana je takrat, ko zagotavlja dovolj koristnih snovi. Časovno ustrezna prehrana pa se nanaša na optimalen čas zagotavljanja vseh koristnih snovi. Hrano človek po zaužitju začne preko prebavnega procesa izkoriščati. Za hrano je značilno, da ima različne učinke na prebavni proces, hkrati pa prebavni proces različno izloči koristne učinkovine. V nekaterih primerih gre za hiter izkoristek, v drugih primerih je proces izločanja koristnih snovi daljše. To je zelo pomembno za optimalno prehranjevanje. Zahteve človeka so v različnih primerih drugačne. Najbolje so s tem seznanjeni ljudje, ki imajo povečane zahteve prehranjevanja. Povečane zahteve se kažejo v tako količini kot kakovosti. Ljudje, ki fizično več gibajo, imajo večje zahteve od oseb, ki manj fizično gibajo. Za zaznavanje potreb načeloma veljajo določena pravila, najbolje pa je, da jih človek sam odkrije.
Pri ljudeh, ki imajo večje energijske potrebe se zaznavanje največkrat osredotoča na pomanjkanje vsega potrebnega za izvajanje točno določene aktivnosti. Še bolj pomembno pa je, da se zaloge obnovijo preden nastane pomanjkanje. Na ta način je zagotovljena nemotena oskrba z energijo. Zagotavljanje energije lahko poteka po časovnem urniku. Ko se ga človek nauči je samoumeven. Vlaknine nudijo mnoge koristne učinkovine.
Naročite se na:
Objave (Atom)

