Italija, unitarna parlamentarna republika

Italija je unitarna parlamentarna republika . Na zemljevidu Evrope ali sveta ima Italija prepoznavno podobo. Polotok v obliki škornja ji daje na daleč prepoznaven pečat. Upravna delitev loči ozemlje Italije na dvajset dežel. Pet dežel ima poseben avtonomni status. Na osnovi avtonomnega statusa lahko sprejemajo svojo zakonodajo o določenih lokalnih zadevah. Italija ima devet posebnih izven pokrajinskih organov oziroma mestnih območji. V izvirniku jih imenujejo Città Metropolitane ter sto eno pokrajino. Pokrajine se nadalje delijo v občine. skupno ima Italija preko osem tisoč občin. Po površini so največje dežele Sicilija, Piemont, Sardinija, Lombardija Toskana in Emilija Romana. Sicilija in Piemont merita preko petindvajset tisoč kvadratnih kilometrov, najmanjša dežela po površini pa je dolina Aoste na zahodu Italije. Po številu prebivalcev so največje dežele Lombardija, Lacij, Sicilija, Kampanija, Benečija, Piemont ter Apulija. Italija je naseljena že približno dvesto tisoč let. Arheološka odkritja so dokazala prisotnost življenja na italijanskih tleh od časov neandertalca do starejše kamene dobe. Starodavna ljudstva so poseljevala različna ozemlja. Na severu so prebivali Umbrijci, Latinci, Volski, Samniti, Kelti in Liguri. Predstavniki neindoevropske dediščine so Etruščani, Elimi in Sikani na otoku Sicilija ter prazgodovinski Sardi na otoku Sardinija. Mikenski Grki so v stik z Italijo prišli med sedemnajstim in enajstim stoletjem pred našim štetje. V sedmem in osmem stoletju pred našim štetjem so ustanovili kolonije vzdolž cele obale Sicilije. Globalno najbolj zanimiv je nastanek Rima. Naselje ob reki Tiberi je bilo sodeč po legendi ustanovijo leta sedemsto triinpetdeset pred našim štetji. Postopoma je Rim v nekaj stoletji prerasel v imperij. Najprej se je razširil vse do Britanije do meje s Perzijo. Vključevalo je celotno Sredozemlje. Zapuščina Rima je globok vpliv na zahodno civilizacijo ter oblikovanje večjega dela sodobnega sveta. Sodobna Italija je postala republika po referendumu julija tisoč devetsto šest in štirideset. Na dan referenduma Italija praznuje Dan republike. Šlo je tudi za prve volitve, na katerih so lahko glasovale ženske. Kraljeva družina je že skoraj mesec dni pred referendumom zapustila Italijo. Republikanska ustava je bila sprejeta na novega leta dan tisoč devetsto oseminštirideset. Geografsko se Italija nahaja v južni Evrop na med zemljepisno širino petintrideset in sedeminštirideset stopinj severno in zemljepisno dolžino šest in devetnajst stopinj vzhodno. Na severu meji s Francijo, Švico, Avstrijo in Slovenijo. Meja s Francijo v dolžini štiristo oseminosemdeset kilometrov je najbolj zahodna, sledi meja z Švico z sedemsto štirideset kilometrov dolgo mejo, meja z Avstrijo je dolga štiristo trideset kilometrov, meja s Slovenijo pa dvesto dvaintrideset kilometrov. Mejo določa v večini primerov razvodje Alp. Na jugu obsega celoten apeninski polotok, otoka Sardinijo in Sicilijo. Na njenem ozemlju sta suvereni državi San Marino ter Vatikan, italijanska eksklava v Švici pa je Campione d'Italia. Ozemlje države meri preko tristo en kvadratni kilometrov. Od tega je sedem tisoč dvesto kvadratnih kilometrov vodne površine, dvesto štiriindevetdeset tisoč pa kopnega. Na območju Alp ima država najvišjo točko. Preko štiri tisoč osemsto metrov visoko pod nebo sega Mont Blanc. Italija ima kar nekaj večjih jezer. Največje po površini je Gardsko jezero v pokrajini Benečija, na zahodu meji na Lombardijo, na severu pa na avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje . Njegova površina znaša skoraj tristo sedemdeset kvadratnih kilometrov. V dolžino meri enainpetdeset kilometrov, v širino pa več kot šestnajst kilometrov. Gladina jezera se nahaja na nadmorski višini petinšestdeset metrov. Najgloblja točka sega tristo šestinštirideset metrov globoko. Povprečna globina jezera pa znaša sto šestintrideset metov. Jezero ima mnogo manjših otokov, največji je Isola del Garda, južneje od njega leži Isola San Biagio, imenovan tudi kot Isola dei Conigli. Kar bi v prevodu pomenilo otok zajcev. Trije večji otoki Isola dell'Olivo, Isola di Sogno in Isola di Trimelone, se nahajajo na vzhodni strani jezera. Drugo po površini je jezero Maggiore z površino dvesto dvanajst kvadratnih kilometrov. Njegovi najbolj odmaknjeni točki sta oddaljeni šestinšestdeset kilometrov v dolžini ter deset kilometrov v širini. Največja globina jezera je tristo dvainsedemdeset metrov, povprečna globina pa sto sedeminsedemdeset metrov. Gladina jezera se nahaja na nadmorski višini skoraj dvesto metrov. Jezero ima otoke Brissago in Boromejske otoke. Večja italijanska jezera so še Komsko jezero s površino skoraj sto šestinštirideset kvadratnih kilometrov, Trazimensko jezero s površino sto štiriindvajset kvadratnih kilometrov ter in Bolsena s površino sto trinajst kvadratnih kilometrov. Italija leži na stičišču evrazijske in afriške plošče. Zato je potresno in vulkansko aktivna. Etna, Stromboli, Vulcano in Vezuv so znani vulkani. Stromboli, Vulcano in Vezuv so edini aktivni vulkani na celotnem celinskem ozemlju Evrope. Italija ima raznoliko ozemlje, kar je posledica dolžine polotoka ter gorato notranjost. Pogorja vplivajo na razvoj podnebnih pogojev. Alpe predstavljajo naravno zapreko pred mrzlimi tokovi s severa. Apenini imajo kontinentalno podnebje. Zaradi njih ima Italija v tem delu ozemlja mrzle, dolge zime z malo padavinami. V Padski nižini prevladuje celinsko podnebje. Za ta del države so značilne ostre zime in vroča poletja. Ostali deli dežele ponujajo prebivalcem in obiskovalcem zelo različna podnebja. Od vlažno subtropskega do vlažno celinskega in oceanskega podnebja. Mediteransko podnebje imajo obalna območja Ligurije in Toskane. Tipično sredozemsko podnebje je tudi na jugu deželi. Na obalnih območjih so blage zime in topla ter suha poletja. Italija zelo niha tudi na področju povprečnih temperatur. Povprečne zimske temperature nihajo od nič stopinj Celzija na področju Alp do dvanajst stopinj Celzija na otoku Sicilija. Letne temperature nihajo od dvajset stopinj Celzija do preko trideset stopinj Celzija. Italija velja za tretje največje gospodarstvo v evro območju ter osmo gospodarstvo globalno. Je ustanovni član evro območja, OECD, G7 in G8. Velja za eno najbolj industrializiranih držav globalno ter vodilno v svetovni trgovini in izvozu. Italija je znana po svoji ustvarjalnosti in inovativnosti. Pomembne panoge so avtomobilska, prehrambna, oblikovalna in modna industrija. Italijanska industrija je po velikosti globalno šesta. Značilnost italijanske industrije so multinacionalke ter dinamična mala in srednje velika podjetja. Dežela ima dobro razvito omrežje cest in železnic, ima tristo dvainpetdeset pristanišč ter sto devet in dvajset letališč. Velja za pionirja gradnje sodobnih avtocest. Prve odseke so zgradili že v dvajsetih letih minulega stoletja. Za potovanje je dežela prijetna, potovati je možno na številne načine. Italija je globalno znana dežela, ki sega od praga Afrike do Alp.

Več